Na sliki so posledice 'zdrave prehrane' v restavracijah McDonald's.
Bolivija je postala prva latinsko-ameriška država brez restavracij McDonald's, in to po več kot desetletje trajajočem vztrajanju malo nad rdečimi številkami. In to dejstvo se še vedno znajde med novicami.
Vir: hispanicallyspeakingnews.com
Po štirinajstih letih prisotnosti v državi ter kljub številnim kampanjam in promocijam je bil McDonald's leta 2002 v večjih mestih La Paz, Cochabamba in Santa Cruz de la Sierra prisiljen zapreti vseh osem restavracij.
McDonald’s je zadnji hamburger v Boliviji postregel v soboto ob polnoči, pred tem pa najavil načrt svetovnega prestrukturiranja, v skladu s katerim naj bi zaprli vrata v sedmih drugih državah, kjer so dobički nizki.
Padec McDonald’sa je imel v Boliviji tolikšen vpliv, da je na to temo nastal dokumentarec z naslovom 'Por que quebro McDonald’s en Bolivia' oziroma 'Zakaj je MacDonald's v Boliviji bankrotiral', ki poskuša razložiti zakaj Bolivijci niso nikdar prešli z njihovih empanadas na Big Mace.
Dokumentarec vključuje intervjuje s kuharji, sociologi, prehranskimi strokovnjaki in učitelji, ki se vsi strinjajo, da Bolivijci niso proti samim hamburgerjem, temveč proti 'hitri hrani', zamisli, ki je bolivijska skupnost na splošno ne sprejema.
Zgodba je zaradi odnosa do hitre hrane pritegnila tudi svetovno pozornost. Dnevnik oziroma blog osebe El Polvorin navaja: 'Hitra hrana predstavlja popolno nasprotje tistemu, kar po mnenju Bolivijcev predstavlja obrok. Da je obrok dober, mora biti hrana pripravljena z ljubeznijo, predanostjo, po določenih higienskih standardih in z ustreznim časom kuhanja.”
Prevod članka: Ganeša
