Pretekli mesec je Robert Fraley, glavni tehnolog družbe Monsanto, prejel nagrado World Food Prize. To zelo cenjeno nagrado, ki je nekaj takega kot Nobelova nagrada za hrano, so podelili glavnemu tehnologu iz kemične družbe, ki, ironično, kruto uničuje kmetijstvo, kakršnega poznamo. Kot pravi Anthony Gucciardi, ta 'očiten prestopek' ni jasen le tistim izmed nas, ki se ukvarjamo z naravnim zdravjem, temveč tudi svetovnim znanstvenikom ter zagovornikom prehrane in kmetijstva.
V odziv na nagrado (in še dve drugi zelo vprašljivi nagradi World Food Prize) je 81 svetnikov World Future Council sestavilo izjavo, ki graja World Food Prize. Te dostojanstvenike opisujejo kot "mrežo globalnih ljudi, ki razsvetljujejo in 'ustvarjajo glas za pravice prihodnjih generacij'". Izjava vsebuje tudi imena nagrajencev Right Livelihood Award oziroma 'alternativne Nobelove nagrade'. Povedano z drugimi besedami so izjavo spisali nekateri priznani in globalno prepoznavni ljudje, ki jih morda ne želite na slabi strani.
"Skoraj dvajset let po komercializaciji prvih gensko spremenjenih semen, ki so najbolj razširjena, večinoma niso v uporabi zaradi izboljšanja hranilne vsebnosti, temveč zato, da razvijejo določen pesticid ali kljubujejo zaščitenemu herbicidu ali kombinaciji teh. Tudi pri omejevanju plevela tehnologija nima uspeha, saj je pripeljala do superplevela, odpornega na herbicide, ki se sedaj pojavlja že skoraj na polovici farm v ZDA", piše Huffington Post.
Izjava nadalje pravi, da gensko spremenjeni organizmi ohranjajo nezdravo odvisnost od fosilnih goriv in mineralov, kot tudi odpadnih voda. Poudarjajo, da je nagrada namenjena pohvali tistim, ki stojijo za hranljivimi in trajnostnimi prehranskimi navadami, Monsantovi gensko spremenjeni organizmi pa 'počnejo' ravno nasprotno, saj okolje obremenjujejo veliko bolj od organsko gojenih pridelkov.
Trditve Monsanta in drugih, ki podpirajo GSO, so, da frankensemena lahko rešijo svetovno lakoto. Vendar, kot poudarja svet, ta semena večinoma uporabljajo za pridelavo posevkov za hrano krmni živini, predelano hrano in gorivo, ne pa za nahranitev lačnih.
Poleg tega pišejo še, da zaradi prakse teh družb, s katero kmete speljejo v naročniško razmerje za njihovo uničujočo filozofijo, kmetje še težje preživijo. V Indiji je, na primer, od leta 1995 do 2012 samomor storilo 270.000 kmetov, da bi se tako izvili iz dolgov, ki so se jim nakopičili z nakupi teh dragih semen in kemikalij.
Izbira nagrade World Food Prize za leto 2013 je žalitev rastočemu splošnemu svetovnemu mnenju o varnih in ekoloških praksah, za katere je znanstveno dokazano, da izboljšujejo prehransko vrednost in sonaravnost. Mnoge vlade so zavrnile gensko spremenjene organizme in letos je skoraj dva milijona ljudi v 52 državah protestiralo proti GSO in Monsantu. V živih demokracijah neupoštevanje znanja in takšnega števila glasov ni sprejemljivo.
